O projektu

Triletni projekt Urbana Magušarja o slovenskih glinah, tradicionalni lončevini in njenem mestu v sodobnem oblikovanju.

Katalog slovenskih glin

Pri oblikovanju keramike uporabljamo veliko različnih materialov – glino, glazure, okside itd., ki jih dobimo v specializiranih trgovinah z materiali in opremo za keramiko. Na trgu je glina vseh barv, brez šamota ali z njim, glina za raku, glina s papirnimi vlakni (paperclays), različne vrste porcelana, gline z različnimi učinki in še mnoge druge.

Najbrž si težko predstavljamo, kako pomembno je bilo za lončarja lokalno nahajališče gline. Lastnosti lokalne gline so vplivale na razvoj lončarstva. Od njih so bili odvisni način priprave materiala, tehnika oblikovanja, dekoracija in splošni videz lončevine. Barva in debelina lonca, način izdelave, detajli, kot so robovi, ročaji, žganje in lesk glazure, vse to je bilo odvisno od gline in drugih materialov, ki so bili dosegljivi v lokalnih, bližnjih nahajališčih. Proučevanje podrobnosti izdelave tradicionalne lončevine me je pripeljalo do značilnosti, ki so skupne lončarjem iz določenega območja, in do nekaterih, ki so skupne vsem slovenskim tradicionalnim lončarjem. Te značilnosti so del naše lončarske tradicije in me še danes navdušujejo.

Mladim, sodobnim oblikovalcem sem želel približati te podrobnosti, da bi jih prepoznali kot del naše tradicije in jo uporabili v oblikovanju sodobnih izdelkov.

V triletnem projektu, imenovanem Katalog slovenskih glin, sem v prvem letu organiziral nabiranje vzorcev gline z vseh območij Slovenije. Na povabilo k sodelovanju se je odzvalo 28 sodelujočih, ki so v delavnico prinesli več kot 100 vzorcev iz 69 lokacij. Glino sem testiral v naši delavnici v Magušarjevi hiši v Radovljici. Zanimale so me osnovne fizikalne lastnosti: krčenje, poroznost, barva, granulacija. Vzorce sem žgal na temperaturah od 800 do 1300 stopinj Celzija. Ugotavljal sem temperaturno področje sintranja in taljenja. Rezultati testiranj so bili prikazani na razstavi.

Drugo leto, v drugem delu projekta, sem se posvetil tradicionalni slovenski lončevini, ki je bila narejena iz teh glin. Izbral sem približno sto najzanimivejših primerov lončevine iz depojev slovenskih muzejev ter dokumentiral njihove oblikovne značilnosti, barve materialov ter raznolikost izvedbenih detajlov. Poudarek je bil na iskanju in ugotavljanju logičnih povezav med lokalnimi nahajališči gline in končnimi lastnostmi glinenih izdelkov, na lastnostih, v katerih se slovenski tradicionalni lončarski izdelki med seboj razlikujejo, predvsem pa na tem, kateri oblikovni elementi so za slovensko lončevino najpomembnejši in najznačilnejši. Ker mlajše generacije oblikovalcev uporabljajo bistveno drugačno orodje pri svojem delu, kot so ga tradicionalni lončarji pri oblikovanju lončevine, sem značilnosti oblik, detajlov in dekorja na lončevini digitaliziral in s tem olajšal možnost uporabe pri oblikovanju.

Rezultati so bili skupaj z lončevino in testnimi vzorci glin prikazani na drugi razstavi maja 2019 v NMS na Metelkovi v Ljubljani. Razstava Katalog slovenskih glin je bila pozneje na ogled tudi v Škofji Loki (2020) in v Centru Rog v Ljubljani (2024).

V tretjem delu sem nagovarjal ustvarjalce k oblikovanju keramičnih izdelkov, ki ustrezajo potrebam sedanjega časa, hkrati pa nosijo elemente tradicionalne lončevine. Sodobno slovensko tradicionalno lončarstvo smo želeli napolniti z vizijo lepše prihodnosti.

Urban Magušar – avtor projekta Katalog slovenskih glin

Zakaj imam rad glino

Navdušuje me že samo dejstvo, da je glina skoraj povsod pod našimi nogami. Po njej hodimo in nikoli je ne bo zmanjkalo. Če ji dodajamo vodo, jo lahko gnetemo, oblikujemo v podobe in posode. Tako kakor nam tudi glini pomeni voda vir življenja, ki jo obudi, da zaživi v novih oblikah. Pri žganju nas v igri ognja »Keramos« zaradi velike vročine ne pusti blizu. Med žganjem ni popravkov in »Oprostite, zmotil sem se. Ali lahko tale ročajček še malo zgladim«. Izdelke spet srečamo šele potem, ko se peč ohladi. In na koncu lahko naša blatna stvaritev postane predmet trajnega občudovanja.

Urban Magušar

Čarobna glina

Ko je voda odtekla, je ostalo blato. Prišli so ljudje. Z veliko željo po preživetju so se naučili postopka žganja gline. Z veliko željo po napredku so ta postopek tudi (opustili) pozabili.

Martin Skoliber

Kako brati katalog

Vsak vzorec ima svoj pano oziroma stran z enako zgradbo:

1. številka vzorca
2. kraj, pokrajina, koordinati
3. fotografija
4. zgodba
5. grafični prikaz rezultatov testiranja
6. barva žgane gline pri različnih temperaturah
7. poroznost
8. skrčki
9. granulati

Prva razstava je bila 18. maja 2018 v Magušarjevi hiši v Radovljici kot spremna prireditev IV. mednarodnega trienala keramike UNICUM 2018.