Foto Živa Slavec
Vir
Približno pet metrov visoki klifi so sestavljeni iz vertikalno postavljenih skladov izmenjujoče se bele in rdeče barve ter mehke, prhle, plastične konsistence.
Blato? Železovi oksidi? Glina? Glinenci? Kreda? Karbonati?
V opisu iz turističnega gradiva sem naletela na izraz peloidno blato.
Peloidno blato je izraz za »zdravilno«, »terapevtsko« »blato« oziroma »glino«, ki se veliko uporablja v kozmetiki in v terapevtske namene. Kratkoročno naj bi izboljševala čistost, vlažnost in prožnost kože. Zdravila ali vsaj ugodno naj bi vplivala na vrsto bolezenskih stanj in obolenj, kot so osteoartritis, ginekološka, dermatološka in revmatska obolenja …
Zanimala pa me je predvsem geološka definicija. Peloidno blato običajno najdemo na močvirskih zatokih ob morjih in jezerih. Sestavlja ga humusni (pogosto je to šotna močvirska prst ali mulj) in mineralni del.
Mineralni del peloidnega blata sestavljajo karbonatni delci. Pogosto gre za mešanico večjih delcev v obliki fosilov in fino mletega kalcita. V tem primeru je v nekaterih skladih prisotno tudi železo – verjetno v karbonatni obliki.
Vzorec 24 je glina iz nahajališča Vir (Hrvaška). Priporočena temperatura žganja je 900–1250 °C. Začetek sintranja je pri 1250–1300 °C. Pri 1300 °C so skrčki 9 %, poroznost pa 0 %.
- segrevanje
heating up - priporočena temp. žganja
recommended firing temperatures - začetek sintranja
the beginning of sintering
Priprava gline za testiranje
neprečiščena glina
presejana in posušena glina- velikost zrn v mm
2,5 % = 1,0 mm
0,8 % = 0,2 mm
0,3 % = 0,05 mm